Ko ledvice zašepetajo…

Prišla je tiho- sicer nasmejana a njene oči so kazale neko stisko. Oči malo zabuhle, izgledala je utrujena…Poznava se že – nekajkrat je bila pri meni na terapiji...

Chi Nei Tsang

Že pred terapijo  mi je rekla:

“Ne vem več… nekaj se je sesulo,

-          Zebe me v roke in noge

-          Napihnjena  sem

-          Zabuhle oči imam

-          Ne morem se naspati

-          Vseskozi sem lačna

-          Sladko bi jedla

-          Imela sem tri dni zelo močno menstruacijo ki  me je čisto izčrpala in zdaj se ne sestavim …

Njene Roke hladne. Stopala ledena.

Ko sem položila roke na njen trebuh, je telo govorilo jasno, brez besed.

Tudi jajčnik in jetra sta malo  iz ravnovesja  ugotovim ( in pove ja 2 cisti imam- cista hlad, povezava ledvice)

Napihnjenost- sem mislila da pretirava a ko je bila na mizi – ni pretiravala tanko črevo  je imela polno vozličev….

Rekla mi je, da je poleti oboževala led v pijači in sladolede in ja, mislila je, da je “zdravo”. Zdravo po tem, kar slišimo v teoriji. Ne po tem, kar njeno telo v resnici potrebuje.

Telo pa se ne zmoti. On govori po svoje: zeblo jo je do kosti, lačna je bila brez občutka sitosti, sladko je klicalo, menstruacija jo je izčrpala…ledvice so začele klicati na pomoč.

Terapija je bila nežna. Najprej samo topla prisotnost. Da se telo spomni, da ima prostor. Potem sem počasi odprla pretok v nogah, da je energija začela teči navzdol – da se je zemlja spet lahko “vključila”.

Pri tankem črevesu sem uporabila Tok Sen- saj  je bila zelo občutljiva  na abdomnu. Nežno, ritmično, kot bi igrala na boben njenega trebuha sem vibrirala s tok sen kladivcem Vozlič za vozličem se je mehčal. Najprej malo, potem malo več…dokler ni telo samo izdihnilo: tisti dolg izdih, ki ga ne moreš ponarediti.

Tok Sen, Chi nei tsang III, Healing Harmony

Ko sva segreli ledvice, se je zgodil trenutek, ki ga poznam zelo dobro –tisti trenutek, ko toplota ni samo telesna, ampak gre do srca. Nasmehnila se je. Malo utrujeno, ampak mehko.

Pogledali sva, kaj je pravzaprav pripeljalo do tega stanja.

Veliko je bilo napačnih kombinacij hrane, prehitrega tempa in premalo topline v prehrani.

Poleti je bilo v njenem telesu veliko hladu – sladoled, ledene pijače … in ko so ledvice v deficitu, ne morejo več podpirati srca pri hlajenju- kar je v poletnem času nuja. In potem se zgodi obrat:  gremo proti zimi ko  ledvica rabijo pomoč srca in srce nima dovolj ognja, da bi grelo ledvice. Krog, ki izčrpava, utrudi in ohladi.

Dotaknili sva se tudi hoje bosih nog. Veliko ljudi misli, da je to vedno in za vsakogar zdravo – a ni tako. Prizemljitev lahko dosežemo tudi na druge načine – nežno, varno, toplo, prilagojeno stanju telesa.

Nato sva šli v prakso. Pokazala sem ji, kako se lahko sama podpre:• katero hrano naj izbira,• kako si lahko masira točke na trebuhu,• kje naj uporabi mokso,• in kako vsak dan nežno segreje ledvice in nadledvične žleze.

Ko je odšla, je bila lahkotnejša, bilo ji je toplo . Ne ni bila “popravljena”. Ne “zdravljena”. Ampak spet v sebi.

In to je tisto, kar telo ves čas poskuša povedati: ko poslušamo, se začne vračanje domov.

Če se v tej zgodbi najdeš tudi ti …če tvoje telo govori, pa ne veš več, kako ga slišati …

💛 lahko začneva počasi. S pogovorom. S toplino. Z nežnim vračanjem k sebi.