Ko telo najde svoj mir – zgodba o 11-letnem fantu
- Apolonija Brin

- Oct 30
- 2 min read
Pred časom je k meni prišla ena čudovita dušica 🌺 zaradi svojih izzivov. Po drugem srečanju pa me vpraša:
“A lahko pripeljem še svojega sina?” 💛

Dogovorili sva se, da pride – brez pričakovanj, samo da vidiva, kako se bo počutil, če mu bo odgovarjalo...
Fant je star 11 let. Malo težje se je učil, težko si je zapomnil snov, bil je precej živahen, malce nemiren. Ne maram nalepk – on je pravi sonček ☀️.Duša, ki deluje iz svoje globine, iskreno in radovedno.
Že na prvem srečanju mi je rekel:
“Pri tebi je fino. Bom še prišel.” 💚
In res prihaja. Na najinih srečanjih sproščava njegovo telo, uravnavava živčni sistem, pomirjava stres, ki ga prinese šola. Z otroki je tako čarobno delati – ker pridejo odprti, brez pričakovanj, z iskricami v očeh ✨
Rad sprašuje:
“Kje si se to učila? Kaj naredi ta gib? Kaj pomeni ta zvok?” In potem se smejiva in raziskujeva naprej.
Delava na strahovih, na zaupanju vase, na čutenju telesa. Vedno znova pomagava njegovemu telesu, da najde svoj mir in ravnovesje. 🌿
Zdaj mamo, ki ga pripelje, sam pošlje na sprehod 😄Midva pa v tem času dihava, se pogovarjava, sproščava … in življenje spet steče mehkeje.
In danes mi je povedal nekaj, kar me je ganilo do srca:
“Veš, v šoli sem se zelo popravil. Dobivam štirke in petke. Lažje se učim, več si zapomnim.” 🌸
Na koncu, kot vedno, reče:
“Kaj, že konec? Kot da sem bil pri tebi samo deset minut.”
In takrat mi srce vedno zaigra. 💞
Tako neskončno hvaležna sem, da lahko podpiram tudi otroke – da začutijo svoj mir, zaupanje in notranjo moč.
🌿✨Ker ko telo najde svoj ritem … se duša spet nasmehne. 💫


Hvala za deljeno izkušnjo