Le kje za božjo voljo sem našla tradicionalno kitajsko medicino? Moja zgodba.

Od večnega zakaj do šepetalke organom

Le kje za božjo voljo sem našla tradicionalno kitajsko medicino, če pa niti v kitajske restavracije ne hodim?

To vprašanje ste mi v vseh teh letih postavili že neštetokrat.

»Apolonija, le od kod tebi tradicionalna kitajska medicina? Kako si jo sploh našla?«

In moj odgovor nikoli ni čisto kratek. 😊

Ker moja pot do tradicionalne kitajske medicine ni bila ravna.

Vodila me je skozi otroštvo, različne diete, večni ZAKAJ, potovanje na Kitajsko, kjer sem bila večino časa lačna, Tajsko, kjer sem prvič zares začela izbirati tudi sebe, prehrano, uvodno predavanje o TKM, mojo drago učiteljico Lino ter pozneje še globlje v svet taoizma, Chi Nei Tsanga – masaže notranjih organov – in Tok Sena.

Toda vse se je začelo veliko prej.

Začelo se je z enim samim vprašanjem:

ZAKAJ?

Moj prvi ZAKAJ se je začel že v otroštvu

Če dobro pomislim, se je moje iskanje začelo že v otroštvu.

Del otroštva sem preživela doma, drugi del pa pri teti, ki je bila pravzaprav moja druga mama.

Tako sem zelo zgodaj spoznala dva popolnoma različna svetova.

Dva načina kuhanja.

Dva odnosa do hrane.

In dve precej različni Apoloniji.

Že od mladih nog sem poznala nekakšen jojo učinek – od zelo suhe postave do oblin in ponovno nazaj.

Hrana zato zame nikoli ni bila samo hrana.

Vedno je bilo nekje v ozadju tisto moje veliko vprašanje:

Zakaj se moje telo tako odziva?

Zakaj nekaj nekomu ustreza, meni pa ne?

Zakaj lahko dve osebi jesta podobno hrano, pa se njuni telesi odzoveta povsem drugače?

Že kot najstnica sem zato začela raziskovati prehrano.

In seveda sem najprej raziskovala skozi diete. 😅

Preizkusila sem jih sto in eno.

Nekaj časa je šlo, potem pa sem se vedno znova znašla na začetku.

Danes vem, da sem v vseh teh dietah iskala odgovor, ki ga tam preprosto ni bilo.

Nisem potrebovala še enega seznama dovoljenega in prepovedanega.

Želela sem razumeti telo.

Želela sem razumeti sebe.

Takrat še nisem vedela, da me bo odgovor nekoč čakal v tradicionalni kitajski medicini.

Potem sem šla na Kitajsko – in bila večino časa lačna

Najbolj zabaven del moje zgodbe je verjetno ta, da sem bila na Kitajskem, še preden sem sploh vedela, da bo tradicionalna kitajska medicina nekoč postala moja velika ljubezen.

Ko sem bila stara približno 25 let, me je naključni žreb v službi poslal na potovanje na Kitajsko.

Od Šanghaja do Pekinga.

Riževa polja, palače, templji, šaolinski samostani, Kitajski zid …

Dežela me je osupnila.

Hrana pa precej manj. 😂

Okusi so bili zame popolnoma novi.

Nekje sladki, drugje izjemno pekoči, drugje tako nenavadni, da sploh nisem vedela, kaj jem.

Še danes se spomnim večerje v prestižnem hotelu, kjer so pred nas postavili ogromno ribo, prelito z omako, ki je bila videti skoraj kot marmelada.

Večina nas je samo gledala vanjo.

Na koncu smo natakarje prosili za toast in maslo.

Mislim, da smo jih precej užalili.

Mi pa smo bili samo neznansko veseli, da smo končno dobili nekaj, kar smo poznali. 😄

Če bi mi takrat kdo rekel:

»Veš, Apolonija, čez nekaj let bo tradicionalna kitajska medicina tvoje življenjsko poslanstvo,«

bi ga verjetno vprašala, ali se šali.

Prva vrata so se odprla skozi hrano

Po vrnitvi domov še dolgo nisem želela v kitajsko restavracijo.

Potem pa je prišla prav posebna večerja pri prijateljici.

Pripravljali smo hrano skupaj.

Rezali zelenjavo, se pogovarjali, smejali in kuhali po svoje.

In zgodilo se je nekaj preprostega, a pomembnega.

Bilo mi je dobro.

Prvič sem dobila občutek, da morda problem ni zelenjava.

Morda problem ni niti »kitajska hrana«.

Morda sem samo potrebovala drugačno izkušnjo.

Včasih potrebujemo eno samo dobro izkušnjo, da se vrata, ki smo jih že skoraj zaprli, spet malo odprejo.

Moja prava prehranska prelomnica pa se je zgodila na Tajskem.

Tajska me je naučila postaviti sebe na prvo mesto

Tajska je bila zame nekaj posebnega.

Narava, templji, hrana, ljudje, toplina, preprostost.

Tam sem začela drugače gledati ne samo na hrano, ampak predvsem nase.

Do takrat sem večinoma kuhala za druge.

Kaj imajo radi otroci?

Kaj želi družina?

Kaj bomo jedli vsi skupaj?

Sama pa sem bila pogosto nekje na koncu.

Na Tajskem sem prvič zares začela razmišljati:

Kaj pa potrebujem jaz?

Kako se želim počutiti v svojem telesu?

Katera hrana mi daje energijo?

Katera me podpira?

Tam se mi je odprl tudi popolnoma nov svet zelenjave.

Začela sem odkrivati nove okuse in počasi sem jo celo vzljubila.

Toda nisem želela postati suženj kuhinje.

Rada imam naravo.

Morje.

Gibanje.

Svobodo.

Zato sem morala najti način, kako prehrano prilagoditi resničnemu življenju.

In počasi sem ga.

Najprej sem začela kuhati osnovo, ki je podpirala mene, nato pa sem iz iste osnove obrok prilagodila še družini.

Ni bilo treba kuhati štirih različnih kosil.

Treba je bilo samo začeti razmišljati drugače.

In potem je prišla tradicionalna kitajska medicina

Še vedno pa mi ni dal miru moj ZAKAJ.

Zakaj ista hrana ne ustreza vsem?

Zakaj nekaj, kar velja za zdravo, enemu daje energijo, drugega pa obremeni?

Zakaj se nekdo po določenem obroku počuti odlično, nekdo drug pa popolnoma drugače?

Takrat sem razmišljala o študiju naturopatije.

Potem pa sem se udeležila uvodnega predavanja o tradicionalni kitajski medicini.

Predavala je ena in edina Natalina Lo Faro – Lina, ki me je s svojim znanjem, načinom razmišljanja in energijo preprosto očarala.

In vau.

AHA trenutek za AHA trenutkom.

Naenkrat se je začelo nekaj sestavljati.

Tradicionalna kitajska medicina mi je ponudila popolnoma drugačen pogled na človeka.

Ne samo na hrano.

Ne samo na posamezen simptom.

Ampak na celoto.

Na življenjski ritem.

Letne čase.

Telo.

Čustva.

Prehrano.

Način življenja.

In predvsem na dejstvo, da smo si ljudje različni.

Takrat sem v sebi preprosto vedela:

To je to.

To je moja pot.

Tradicionalna kitajska medicina zame ni dieta

To mi je pomembno poudariti.

Tradicionalna kitajska medicina zame nikoli ni bila samo prehranski sistem.

In nikoli ni bila še ena dieta.

Bila je način razmišljanja.

Način opazovanja.

Način povezovanja.

Začela sem drugače gledati na človeka in na njegovo zgodbo.

Bolj kot vprašanje »Kaj je narobe?« me je začelo zanimati:

Zakaj se telo odziva tako, kot se?

In prav to vprašanje je ostalo osnova mojega dela še danes.

Moja Lina in znanje, ki ga nosim naprej

Mam TKM. Natalina Lo Faro

Ko sem se vpisala v zdravilsko šolo tradicionalne kitajske medicine, sem Lino spoznala še globlje.

Našo učiteljico.

Mentorico.

Našo mamo TKM-ja.

Njena predavanja so bila zame neprecenljiva.

Nisem želela zamuditi niti enega.

Poslušala sem jo, zapisovala, povezovala in srkala njeno znanje.

Toda Lina nam ni predajala samo teorije.

Učila nas je razmišljati.

Opazovati.

Čutiti.

Povezovati.

Učila nas je pogledati človeka pred seboj kot celoto.

To je eno največjih daril, ki sem jih prejela na svoji poti.

Danes, ko Line ni več med nami, njeno znanje ni izginilo.

Živi v zvezkih.

V spominih.

V načinu, kako razmišljam.

In v vsem, kar predajam naprej svojim dušicam.

Pot me je vodila še globlje: Chi Nei Tsang & Tok Sen

Nataša Kovač in mojster Mantak Chia

Moja pot se po zaključku šole ni ustavila.

Pravzaprav se je šele dobro začela.

Bolj ko sem se učila, bolj sem razumela, koliko plasti ima človek in koliko zgodb lahko nosi njegovo telo.

Na mojo pot so prišli mojster Mantak Chia, taoistične prakse, notranja alkimija ter Chi Nei Tsang – masaža notranjih organov – in Tok Sen.

In ob njih moja srčna mentorica Nataša Kovač, ki zna ta znanja približati na način, da jih ne samo razumeš, ampak jih začneš tudi čutiti.

Pri njej sem se v Chi Nei Tsang & Tok Sen preprosto zaljubila. 🤍

V Chi Nei Tsangu sem se zaljubila – in s prakso postala »šepetalka organom«

To je del mojega dela, ki ga danes težko opišem samo kot tehniko.

Chi Nei Tsang je masaža notranjih organov, delo na abdominalnem predelu, a zame je skozi leta prakse postal še veliko več.

Postal je pogovor.

Pogovor brez besed.

Ko položim roke na trebuh, ne iščem samo napetosti.

Poslušam.

Čutim.

Opazujem.

Vsak trebuh je drugačen.

Vsako telo ima svoj ritem.

In vsak organ nosi svojo zgodbo.

Skozi leta prakse sem se včasih v šali, a vedno bolj tudi zares, začela imenovati šepetalka organom. 😊

Ker imam občutek, da mi organi pripovedujejo.

Povejo mi, kje telo še drži.

Kje je napeto.

Kje se je nekaj ustavilo.

Kje potrebuje več prostora.

Kje potrebuje predvsem občutek varnosti.

In jaz jim odgovarjam skozi dotik.

Z nežnostjo.

Z varnostjo.

S prostorom.

S podpiranjem pretoka tam, kjer začutim zastoj.

S pozitivnostjo.

In predvsem z zaupanjem v telo.

Ne gre za to, da bi telesu govorila, kaj mora narediti.

Gre za to, da ga poslušam.

In mu pomagam ustvariti prostor, v katerem lahko nekoliko spusti.

V katerem mu ni treba ves čas držati.

V katerem se lahko ponovno počuti varno.

Prav tukaj se zame Chi Nei Tsang – masaža notranjih organov – čudovito poveže s tradicionalno kitajsko medicino.

Kajti tudi TKM me je naučila, da človeka ne moremo razdeliti na posamezne koščke.

Trebuh ni samo trebuh.

Organ ni samo organ.

Človek ni samo simptom.

Za vsem je zgodba.

In včasih jo telo pove veliko prej, kot jo znamo ubesediti sami.

Chi Nei Tsang & Tok Sen – dotik, vibracija in poslušanje telesa

Ob Chi Nei Tsangu – masaži notranjih organov – je v moje delo prišel tudi Tok Sen.

Tok Sen je v moje delo prinesel še eno dimenzijo: vibracijo, zvok in ritem.

In prav ta kombinacija mi je postala zelo ljuba.

Chi Nei Tsang & Tok Sen zame nista ločena od vsega, kar sem se učila prej.

Nasprotno.

Povezala sta koščke.

Tradicionalno kitajsko medicino.

Prehrano.

Taoistična znanja.

Trebuh.

Dotik.

Čustva.

Ritem.

Poslušanje telesa.

In tisto moje prvo, večno vprašanje:

ZAKAJ?

Tradicionalna kitajska medicina, Chi Nei Tsang & Tok Sen in prehrana – moja celota

Danes moje delo ni ena sama metoda.

Je povezovanje.

☯️ tradicionalna kitajska medicina

🤲 Chi Nei Tsang – masaža notranjih organov

🪵 Tok Sen

🥗 naravna in polnovredna prehrana

🌿 prehrana po načelih TKM

🌸 življenje v ritmu narave in letnih časov

Vse to povezujem zato, ker tudi človek ni sestavljen iz ločenih predalčkov.

Ne verjamem v en univerzalen pristop za vse.

Prav tako ne verjamem v eno popolno prehrano za vse ljudi.

To sem na svoji poti iskala sama.

Danes pa vem, da so potrebe različne.

In prav zato me pri vsakem človeku zanima njegova zgodba.

Prehrana po TKM me je naučila, da ni treba iskati popolnosti

Sama sem potrebovala približno leto dni, da sem principe prehrane po TKM resnično vključila v svoj vsakdan.

Zato tudi danes od svojih dušic ne pričakujem, da bodo vse spremenile čez noč.

Sprememba je proces.

Korak za korakom.

Obrok za obrokom.

Navada za navado.

Letni čas za letnim časom.

Želim, da človek svoje telo začne razumeti.

Ne da se z njim bori.

Ne da ga kaznuje.

Ne da vsak mesec preizkuša novo dieto.

Ampak da začne poslušati.

Več kot 10 let izkušenj in več kot 2.000 dušic

Ko danes pogledam nazaj, skoraj ne morem verjeti, kam me je pripeljalo moje prvo vprašanje ZAKAJ.

Danes je za menoj že več kot 10 let učenja, dela in izkušenj na področju tradicionalne kitajske medicine, prehrane ter celostnega pristopa k telesu.

V vseh teh letih se mi je skozi individualne posvete, terapije, mentorstva, spletne programe in druge oblike podpore pridružilo že več kot 2.000 dušic.

Vsaka s svojo zgodbo.

Vsaka s svojim telesom.

Vsaka s svojim ZAKAJ.

In prav skozi njih sem se naučila še nečesa pomembnega:

Učenje se nikoli ne konča.

Vsak človek me nauči nekaj novega.

Vsako telo pripoveduje drugačno zgodbo.

In prav to me še vedno tako navdušuje pri tradicionalni kitajski medicini ter pri delu s Chi Nei Tsangom – masažo notranjih organov & Tok Senom. Hvaležna.

Hvaležna za moje poslanstvo

Le kje za božjo voljo sem torej našla tradicionalno kitajsko medicino?

Če danes odgovorim na vprašanje z začetka …

Le kje za božjo voljo sem našla tradicionalno kitajsko medicino?

Bi rekla:

Povsod po malo.

V otroštvu.

V svojem telesu.

V vseh dietah, ki niso dale odgovora.

Na Kitajskem, kjer sem bila lačna. 😄

Na Tajskem, kjer sem začela izbirati sebe.

Na prvem predavanju tradicionalne kitajske medicine.

Največ pa v Lininih besedah, predavanjih, delavnicah in predaji znanja.

V svojih zvezkih.

V Chi Nei Tsangu – masaži notranjih organov – in Tok Senu.

V rokah.

V dotiku.

V prehrani.

V naravi.

In predvsem v vsaki dušici ki mi je dovolila, da za trenutek postanem del njegove zgodbe.

Danes razumem, da vsa tista navidezna naključja niso bila samo naključja.

Vodila so me na pot, po kateri hodim še danes.

In vse, kar so moji učitelji in mentorji nekoč predali meni, danes z neizmerno hvaležnostjo predajam naprej jaz. 🤍

Tudi ti iščeš svoj ZAKAJ?

Morda si tudi ti že preizkusila številne načine prehranjevanja.

Morda čutiš, da ti univerzalni nasveti ne dajejo več odgovorov.

Morda želiš bolje razumeti svoje telo, prehrano in svoje potrebe.

Ali pa te kliče izkušnja Chi Nei Tsanga – masaže notranjih organov – in Tok Sena, kjer telesu za trenutek dovolimo, da nam svojo zgodbo pove nekoliko drugače.

Morda se tudi tvoja pot začne samo z enim vprašanjem:

Zakaj?

In včasih je prav to vprašanje začetek nečesa čisto novega. ☯️🤍

Posebej sem pazila, da 10+ let in 2.000+ dušic nista več v glavnem naslovu ali meta opisu kot glavna prodajna poudarka, ampak prideta organsko v zgodbi. Pri »šepetalki organom« sem namenoma ohranila tvoj bolj čuten jezik, ne da bi zvenelo preveč klinično ali obljubljalo zdravstvene rezultate.